01 500 11 90
Prijava
01 500 11 90

Mostovi: ključne logistične povezave

Mostovi so bili bistveni za izboljšanje trgovine in komunikacij.
Že pred tisoči let so se razpenjali preko sotesk, rek in barja.
Njihova očarljivost ni izginila vse do danes.

premalo_mostov.jpg

Za prve primitivne mostove je poskrbela Mati narava: padla drevesa so se uporabljala za
prečkanje rek, za premagovanje krajših razdalj pa so se uporabljali skrbno postavljeni kamni ali lesene
deske.

Znanje in materiali so se kmalu spremenili, ob čemer so se povečale tudi razdalje, preko katerih so se mostovi
raztezali. Kmalu je prišlo tudi do upoštevanja estetskih lastnosti in funkcionalnih zahtev: številnim
konstrukcijam so bili, poleg dovršenih okraskov, dodani stolpi in vrata. Praktične povezave so se preoblikovale
v kulturne spomenike.

most_liberty_bridge_v_budimpesti.jpg Most Liberty Bridge v Budimpešti

Številni izmed njih očarajo še dandanes (npr. 2.000 let stari Pont du Gard). Ta akvadukt prečka reko Gardon,
ki se pretaka skozi 50 metrov globoko dolino. 500 let je skrbel za dovod vode v mesto Nîmes. V času
njegovega nastanka natančne matematične formule za pritisk oziroma razmerja sil še niso obstajale, zaradi
česar je ta akvadukt prava inženirska mojstrovina.

V današnjem času je omejitev pri gradnji mostov izjemno malo. Viseči mostovi z računalniško nadziranimi
dušilniki nihanj lahko kljubujejo potresom in orkanom. Mostovi se lahko raztezajo preko več sto metrov globokih
sotesk in premagujejo večkilometrske razdalje.

most_vasco_da_gama_v_lizboni.jpg Most Vasco da Gama v Lizboni

Z dolžino pribl. 165 km je hitra železniška proga med Pekingom in Šanghajem trenutno najdaljši most na
svetu. Most Vasco da Gama, ki se razteza preko reke Tagus v Lizboni, je najdaljši most v Evropi, ki se ponaša
z razponom pribl. 17 km.

V današnjem času pa se pojavljajo nove težave: vedno več mostov po vsej Evropi zahteva popravilo. Zaradi
okoljske škode, kot je na primer škoda zaradi onesnaženosti zraka in obrabe v povezavi s prometom
oziroma povečanim številom težkih vozil, je obremenitev mnogih starih mostov že skoraj dosegla njihovo
največjo mogočo nosilnost. Te mostove je sedaj treba okrepiti oziroma celo ponovno zgraditi.

Zaradi teh težav postajajo mostovi ozka grla transporta in ne dragocene povezave. Stanje je zlasti
skrb vzbujajoče v Nemčiji. Zaradi položaja v središču Evrope je nemška infrastruktura pomembna za vso
celino.

gls_v_mestu_neuenstein_nemcija.jpg
Most hitre železniške proge v bližini
evropskega skladišča podjetja GLS v mestu
Neuenstein, Nemčija

Zgolj v Nemčiji vključuje mreža avtocest in glavnih cest 40.000 mostov. 15 odstotkov teh mostov je v
kritičnem stanju, nekateri pa so celo zaprti za težka tovorna vozila oziroma za ves promet. Posledično bo
treba do leta 2017 zgolj za mostove nameniti več kot milijardo evrov. ■