01 500 11 90
Prijava
01 500 11 90

Cestnine – plačilo za ceste

 

Plačevanje cestnih dajatev je poznano že od starodavnih časov. Plačilo cestnine si je pot utrlo tudi v moderno družbo in ima v dobi digitalizacije velik vpliv na razvoj logistike

cestnine.jpg

Michal G. je na poti iz Varšave v Bruselj z 20-tonskim tovornjakom. Na začetku poti na Poljskem je aktiviral elektronsko plačilno napravo (OBU ali angleško on-board unit), ki ga je povezala s sistemom plačevanja cestnine ViaToll. Na nemški meji je preklopil na drugo elektronsko plačilno napravo v kabini, in sicer sistem Toll Collect. Za kratko pot preko Nizozemske je potreboval Eurovignette. Nato je napočil čas še za tretjo elektronsko plačilno napravo, in sicer Viapass v Belgiji, kjer od aprila letos Eurovignette ni več v veljavi. 

V prevozih na dolge razdalje niso nenavadno prehodi dveh ali treh državnih meja. Zato ne preseneča, da si številni vozniki želijo, da bi bil v Evropi uveden enoten cestninski sistem, kar pa se lahko uresniči šele čez nekaj let, saj se načrtovani European Electronic Toll Service (EETS) sooča še s številnimi ovirami. Dokler pa poenotenega sistema ne bo, je za daljša mednarodna potovanje edina možnost uporaba različnih elektronskih plačilnih naprav ali ročno evidentiranje (preko interneta ali terminala na cestninski postaji).

Visoki prihodki ...

Državne pristojbnine se zaračunavajo za uporabo avtocest, regionalnih cest, mostov, predorov in za dostope do mestnih središč. Skoraj vse države po Evropi za uporabo cest zahtevajo plačilo na enem od obstoječih modelov in sistemov. Najpogosteje so to vinjete, ki ne glede na prevoženo razdaljo veljajo za določeno obdobje, in z dejansko prevoženo razdaljo povezani cestninski sistemi, med katerimi so najpogostejše elektronske plačilne naprave (OBU), ki samodejno prenašajo podatke ustreznemu sistemu.

Višina plačila cestnine je določena glede na dimenzije in značilnosti vozila: velikost, dolžino, maso, število osi, emisijski razred vozila. Pri določitvi višine cestnine igra vlogo še več dejavnikov, kot so dan v tednu, ura prevoza in narava prevažanega blaga. Prihodki iz naslova cestnin pripadajo posameznim državam, ki jih običajno vložijo v prometno infrastrukturo. Izjema so le zasebno financirani gradbeni projekti.

Francija s cestninami vsako leto dobi več kot 9 milijard evrov, Italija okoli 5 milijard: oba zneska že vključujeta tudi cestnine, ki jih plačajo vozniki osebnih vozil. V Nemčiji le cestnine za tovorna vozila letno prinesejo okoli 4,5 milijarde evrov. Slišati je veliko, vendar je ob tem treba upoštevati, da kilometer gradnje avtoceste na 'netežavnem' področju v povprečju stane 10 milijonov evrov, predor v mestu pa tudi več kot 160 milijonov evrov na kilometer. Poleg tega tudi že zgrajene ceste in mostovi potrebujejo vzdrževanje. Države s sredstvi, ki jih pridobijo od uporabnikov cest, zberejo le del denarja za potrebne investicije.

Visoki izdatki ...

In kaj opisano stanje pomeni za logistično podjetje? Gregor Z., Michalov delodajalec, je lastnik podjetja za opravljanje prevozov blaga in razpolaga s 74 tovornjaki za prevoze na dolge razdalje. Letno za cestnine za prevožene razdalje plača skoraj 300.000 evrov – in strošek prenese na stranke. Zanj strošek predstavlja dodati davek, ki ga mora odšteti posameznim državam. S tem pa so povezani tudi določeni stroški: plačati mora namestitev elektronskih plačilnih naprav (OBU) v tovorna vozila in usposobiti voznike za njihovo uporabo. Med stroške pa mora vpisati tudi izgubljeni čas ob nameščanju naprav in njihovo vzdrževanje. Dobra novica pa je, da upravljalci cestninskega sistema naprave OBU zagotovijo brezplačno. 

 

Zgodovina cestninjenja 

Prvi pobiralec cestnin bi bil lahko pripadnik Gotov, čigar pleme je nadzorovalo gorski prelaz, in je od popotnikov, ki so prelaz želeli prečkati, zahteval plačilo. Ali nekdanji brodnik, ki je zgradil most preko reke, in v zameno za prehod zahteval plačilo. Tovrstni primeri so začrtali pravilo in v srednjem veku so bile takšne dajatve (mitnine) že razširjene - med drugim tudi zato, da so z zbranim denarjem lahko financirali ceste, ki so bile namenjene transportnim potem, saj je njihova gradnja že tedaj pomenila velik finančni zalogaj. V 18. in 19. stoletju so številne evropske države odpravile dajatve, ker so ovirale prosto trgovino. Danes pa cestnine doživljajo nov razcvet.